SKLOP IZKUSTVENIH DELAVNIC

Preobrazite svoj posel  s tem, da preobrazite sebe.

Ponujam vam možnost transformacije sebe na višjo, bolj čuječo raven. Pri delu imam svojega pomočnika, konja.

Equine Coaching poteka v naravi, v prečudovitem, stimulativnem okolju, v sozvočju s sabo, ob pomoči konja kot vašega partnerja. Ponujam vam kovčing, ki vključuje misli in srce, kjer uporabite vse telo, ne le možgani, ki nas velikokrat lahko ogoljufajo.

Organizacija se včasih znajde v slepi ulici, pa je v resnici potrebno spremeniti samo košček mozaika in se vse spremeni. Včasih je to posameznik in njegova osebnost, njegova ravnanja, včasih je posledica slabega vodenja.

Kompleksnost družbe in poklicev v socialnem varstvu zahtevajo vedno višjo stopnjo profesionalne komunikacije, zato se trudim, da pri svojem delu zagotavljam kakovost v vseh možnih oblikah in na vseh nivojih, ne glede na ciljno populacijo.

Nameni supervizije:

• višja kakovost dela,
• razjasnjevanje vlog,
• učinkovitejše razreševanje konfliktov in kontradikcij,
• učenje,
• novi vpogledi,
• koristi za organizacijo,
• preprečevanje in zmanjševanje stresa,
• profesionalni razvoj,
• samozavedanje,
• zadovoljstvo,
• dobro počutje in boljše zdravje.

Cilji, ki jih sledim in so mi pomembni pri delu:

• delati na interakciji med osebo z lastnim specifičnim funkcioniranjem in socialnimi vlogami ter njegovim delovnim okoljem, tudi v domačem okolju;
• spodbujati spremembe k sprostitvi konfliktov in napetosti v vsakdanjem življenju in delu;
• osebnostni razvoj posameznika;
• razvoj tima (upoštevanje vlog);
• dvig kakovosti organizacije v odnosih;
• podpora procesom razmišljanja posameznika ter odločanja v različnih situacijah;
• izboljšanje poklicnega delovanja v interakcijah človek – delo – organizacija;
• pri organizacijskem svetovanju – učinkovitejše delovanje organizacije;
• pri superviziji in koučingu vodstva – izboljšane kompetence vodij.

Metode in tehnike supervizije, ki se jih poslužujem (se jih bom posluževala) pri svojem delu:

• ustvarjanje stabilnega delovnega odnosa;
• moderiranje oz. strukturiranje procesa;
• sklepanje dogovora;
• izbor ustreznega načina komunikacije v vseh oblikah;
• igre vlog;
• dajanje povratne informacije (vtisi, vplivi, čutenje);
• metakomunikacija – komunikacija o komunikaciji, neverbalna komunikacija!; odnosni in vsebinski vidik komunikacije kot temeljno izhodišče supervizijskega procesa;
• refleksija / osnovna metoda za izražanje lastnih misli, občutij;
• evalvacija procesa / eden pomembnejših procesov, razvoj in rezultati;
• empatija / prepoznavanje čustvenih stanj, pomembno prepoznavanje (kontra)transferja.
• Načini v metodah:
  • osredotočanje na probleme – razčlenitev problemov na podprobleme in z malimi koraki iskati rešitve; iskanje novih perspektiv;
  • širjenje teoretičnega znanja / teoretični koncepti v povezavi z delovnim gradivom materiala;
  • uporaba hipotez;
  • skupinski proces zaradi drugačne dinamike (skupinska interakcija).

Vplivi supervizije na supervizante in njihovo delo z uporabniki

Najpomembnejši vplivi supervizije predstavljajo višjo stopnjo samopodobe, dvig samozavesti, višjo kompetentnost, saj pripomore, da:

• ozavestijo probleme in sami najdejo ustrezne sebi lastne rešitve za probleme,
• spodbujajo spremembe pri sebi;
• razbijajo monotonijo;
• mobilizirajo energijo:
• bolje spoznavajo samega sebe in drugega;
• poglobijo in obogatijo medosebne odnose;
• prispevajo k širjenju znanja in poglabljanju razumevanja sveta in življenja;
• omogočajo bolj pozitivno sodelovanje;
• prinašajo višjo raven kulture v interakciji;
• omogočajo večje zaupanje sebi in drugemu.Supervizija je učinkovita in ima vpliv takrat, ko supervizant to prenese v delovno okolje, kjer je posledično izboljšana organizacijska klima in so vrednote višje postavljene zaradi vsega, kar posameznik pridobi v supervizijskem procesu. Delo je bolj kakovostno, manj je stresa pri posameznikih in učinki so relativno trajni.

Koncept supervizije

Vrste supervizije, ki jim sledim:

• skupinska (različnih profesij ali različnih področij, vse ima svojo dinamiko; delo v manjših skupinah, optimalno 6 – 10);
• supervizija primera (lastne profesionalne interakcije kot referenčni material za supervizijski proces);
• organizacijska supervizija (učinkovitejše funkcioniranje organizacije),
• supervizija vodenja (bolj kakovostne vodilne funkcije) ter
• timska supervizija (ljudje z istim ciljem).