NOVE OSEBNOSTNE IZKUSTVENE DELAVNICE

V ponudbo sem dodala tri nove osebnostne izkustvene delavnice, ki so namenjene vsem, ki želijo narediti spremembo na sebi, svoji samopodobi. Lahko se vključite v posamezno delavnico, lahko v sklop, vedno pa je na vas, na vsakemu posamezniku, koliko je pripravljen narediti na sebi.

 

BESEDA + MOJ POMEN = BITI JAZ

 

Vse preradi lepimo “etikete” vsepovprek. Pa se največkrt ne zavedamo, da smo mi tisti, ki besedam okrog nas pripelimo pomen. Besede same po sebi nimajo pomena, tega jim damo mi. In najpomembnejše je to, da se v skladu s tem vedemo in reagiramo.

Namen delavnice:

Prepoznati pri sebi, kako oblikujemo pomen posameznim besedam, pozitivni ali negativni. Kako lahko spremenimo pomenskost besede v svojem življenju in s tem pogled na svet.

 

USTVARJATI + KREATIVNO RAZMIŠLJATI = BITI JAZ

Vsi smo radi ustvarjalni, s pesmijo, s čopičem, z masami za oblikovanje, s svinčnikom, z lesom …

Kaj pa ustvarjalnost v komunikaciji, motivaciji, pri reševanju konfliktnih in stresnih situacij?

Namen delavnice:

Vzbuditi v sebi ustvarjalni duh, kin am lahko pomaga pri kreiranju novega pogleda na svet, življenje, mišljenje.

Kako najti ustvarjalno plat v sebi? Kako ustvarjalnost uporabiti v življenju za boljšo komunikacijo, motivacijo?

 

BITI ČUJEČ = BITI USPEŠNEJŠI

Čuječnost (mindfulness), biti poln misli, prepoznavati svoj notranji jaz je v sodobnem času ključen za uspešen nastop, za uspešno poslovanje, za uspešno življenje.

Namen delavnice:

Spoznati pojem čuječnosti in kako pri sebi prepoznati svojo stopnjo čuječnosti.

Z različnimi tehnikami izboljšati svojo čuječnost in jo aplicirati v prakso.

Biti uspešnejši na vseh nivojih svojega življenja in dela s pomočjo povečane čuječnosti.

 

Sledite nam in datumom naših delavnic ali pošljite sporočilo, da bomo računali na vas, ko bo delavnica na sporedu.

MALENKOST, KI SPREMENI VSE…

  1. MALENKOST, KI SPREMENI VSE…

Kar nekaj let je že, odkar sem bila na likovnem seminarju akademskega slikarja Toneta Račkija. Naslov likovne delavnice je bil Od muhe do slona. V tehnikah oglje in svinčnik smo cel vikend ustvarjali živali in njihovo anatomijo, npr. pasje okostje, prototipe živali, jazbečarja. Ena mojih nalog je bila, da narišem konja in osla.

Kot zaprisežena jahačica in konjeljubka sem se neizmerno razveselila naloge. A kaj hitro sem ugotovila, da ujeti razliko med konjem in oslom niti ne bo tako lahko. Pa pravi mojster: »Izhajaj iz karakterja živali.« In res je šlo lažje. Celo popoldne sem se trudila okrog konjevega vratu, pa konj ni bil podoben konju – predebel vrat, presuh vrat, čuden vrat, poševen vrat… In po urah truda, po narisanih vsaj sto črtah, zradiranih stodve črtah, pristopi mojster Tone, vzame moj košček oglja in potegne črto. Vauuu! Konj, popolni konj s popolnim vratom. Vauuu! In to z eno potezo. Vauuu! Vauuu!

 

 

Kaj vse se da. Kaj vse je mogoče. TAKŠNA MALENKOST, KI SPREMENI VSE…

 

Pred kratkim sem raziskovala in pripravljala gradivo za novo osebnostno izkustveno delavnico Beseda + moj pomen = biti jaz. Pa sem se spomnila na to eno potezo, na to eno črto.

Kako pomembno je, kako doživimo besede, ki so izrečene na sogovornikovi strani, kakšen pomen jim pripišemo. Stvari, informacije, predmeti sami po sebi, kot tudi ravnanje, vedenje, nimajo pomena sama po sebi. Pomen jim pripišemo mi.

Včasih se v družbi pogovarjamo o naših pretečenih kilometrih v pripravi na maraton in smo na to še posebej ponosni. Težko razumemo ali sprejmemo, kako nekdo, ki ni tekač ne more biti tako navdušen nad našim dosežkom, še celo neumno se mu zdi, da brezglavo tekamo, pa še nihče nas ne lovi?!

Mi pripišemo svoj pomen našemu dejanju, sogovorec, netekač pripiše svoj pomen. Lahko ostaneva vsak na svojem bregu, on v prepričanju, kako sem neumna v svojem teku, jaz v prepričanju, koliko v življenju zamuja, ker ne teče. In tudi najboljša prijateljstva se v »takšnih prepričanjih« lahko končajo.

Torej, kako se temu izognemo. Začnemo pripisovati drugačne pomene, sprejmemo različno pripisane pomene besedam, ki jih izgovorijo sogovorniki, in tako spreminjamo konotacijo besed v besede, ki so za nas bolj sprejemljive. In to lahko naredimo danes, sami. Lahko se mi pridružite v osebnostni izkustveni delavnici Beseda + moj pomen = biti jaz.

Pomembno je, da pri sebi prepoznamo vzorec našega pripisovanja pomena besedam. Kaj nas v nekem kontekstu užali, na kaj odreagiramo v spremenjenem čustvenem stanju. Če lahko z drugačno konotacijo sprejmemo grdo besedo od nekoga, ki ima npr. težave v duševnem zdravju, ali je oseba z demenco, pa nas to ne užali, ker pripišemo besedi drug pomen, potem to zmoremo v vsaki situaciji.

Zavedati se moramo tega, da je potrebno izhajati iz sebe, svojega jaza. Kot izhajaš pri razliki za risbo konja in osla iz njunega karakterja, tako moraš prepoznati sebe, svoje osebnostne lastnosti, ki ti to razliko v sprejemanju besede in pripisovanju pomena omogoči, tvoj jaz namreč… Kje začeti spoznavati sebe? Na začetku, pri svoji osebnosti in samopodobi. Lahko se tudi vključite v osebnostno izkustveno delavnico Moja osebnost + moja samopodoba = biti jaz.

Samo drugače je potrebno pogledati na besedo oz. ji pripisati drugačen, bolj pozitiven pomen. Saj sem jaz odgovoren za to, kaj mi kakšna beseda pomeni. Zelo malo je potrebno, da se tega naučim, da izidem boljši, da izidem jaz. TAKŠNA MALENKOST, KI SPREMENI VSE…

Kakšne pomene pa vi pripisujete besedam? Lahko spreminjate konotacijo? Si rečete TAKŠNA MALENKOST in vam SPREMENI VSE… ?!